Digitalni fotoaparat - kdaj uporabiti kateri senzor?

Pred nakupom digitalnega fotoaparata se pozanimajte o velikosti vgrajenega senzorja. Slikovni senzor je vezje, na katerem sedijo fototransistorji, ki obdelujejo vpadno luč. Zato je kakovost slike včasih odvisna od velikosti senzorja. V tem članku pojasnjujemo, na kaj morate biti pozorni.

Digitalni fotoaparat: odvisnost od senzorja in kakovosti slike

Senzor digitalne kamere je vezje, na katerem so nameščeni foto tranzistorji. Število teh tranzistorjev je odvisno od določenih megapikslov. Če torej kupite kamero z ločljivostjo 20 milijonov slikovnih pik, je na čipu 20 milijonov tranzistorjev. To vodi v naslednje okoliščine:

• Več tranzistorjev, nameščenih na senzorju, več svetlobnih informacij zajame vaša kamera. To pomeni, da se z velikimi milijoni slikovnih pik na slikah prikaže tudi več podrobnosti.
• Hkrati je velikost posameznih fototransistorjev odvisna od velikosti senzorja. Če imate kamero z velikim senzorjem v polnem kadru in ločljivostjo 20 milijonov slikovnih pik, je vsak posamezni tranzistor večji kot pri manjšem čipu.
• Manjši kot je tranzistor, bolj je občutljiv na pojav svetlobe. Z majhnim čipom s številnimi foto tranzistorji, kot je to primer pri poceni digitalnih fotoaparatih, je torej veliko napak v sliki. Na primer, na fotografije, posnete v temi, vpliva prekomerni šum.
• Če pa imate kamero z velikim senzorjem in enako specifikacijo megapikselov, so tranzistorji večji in obdelujejo manj napačne informacije o sliki. Če je čip velik in je ločljivost zelo visoka, je treba namestiti tudi majhne tranzistorje in se pojaviti enake napake na sliki kot pri manjših senzorjih.

Izbira pravega digitalnega fotoaparata: Optimalna izbira senzorja in ločljivosti

Če želite fotografirati, kjer je le nekaj napak na sliki in hkrati dovolj podrobnosti, morate narediti kompromis med velikostjo senzorja in ločljivostjo:

• Na splošno ločljivost več kot 10 do 12 milijonov slikovnih pik ni potrebna za zasebno uporabo. Višja ločljivost običajno vodi le do več napak v sliki in uniči vaše posnetke. Primer kamere s točno to težavo je Canon IXUS 170.
• Poleg tega so senzorji zelo dragi, zato proizvajalci radi uporabljajo majhne senzorje. Običajna imena senzorjev so mikro štiri tretjine za najmanjše senzorje, APS-C za srednje velike senzorje in senzorji za celoten okvir.
• Če iščete dober kompromis, raje izberite APS-C in ločljivost med 10 in 20 milijoni slikovnih pik. Iz oglaševalskih razlogov skorajda ne boste našli nobenih kamer z ločljivostjo pod 20 megapikslov. Kamera, ki ustreza tem podatkom, je na primer sistemska kamera Sony Alpha 5000.